Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Obhajanje svetega večera in priprava na praznik

Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
 

Predbožični pogovor z Robertom Bahčičem in Andrejo Eržen Firšt

V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.

Andreja Eržen Firšt: Oprimo se na Mater Marijo

Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si! 

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

Frančiškani na Brezjah so se poslovili od sobrata p. Tomaže Menarta - govor dr. Andreja Eržen Firšt

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah. 

Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.